Predčerajšnjim sem se vrnil iz Predbožičnega jadranja. Letos je bila to že 23 izvedba, moja četrta. Totalen odklop.
Enajst jadrnic, okoli petdeset jadralcev, večina znanci - udeleženci iz prejšnjih let.
Prva etapa večerni start v Vrsarju, malo vetra, zjutraj mimo Porerja, potem do Suska.
Ker je bila za popoldne in zvečer napovedana orkanska burja, smo natančno spremljali razvoj vremena. Zanimivo je, da je zadnja barka (naša) na cilju bila le 15 minut za zmagovalcem (po 18 urah jadranja).
Dve uri po prihodu na Susak je udarila burja 60+ vozlov in zresnila vse obraze. Tisti ki niso dovolj zavarovali opreme so imeli škodo na barkah, pa čeprav privezani v varnem mandraču.
Zjutraj prelep zimski sončen dan, veterček 1Bf, ki je dopoldne pojačal na dobrih 5 Bf NW, tako smo bili na Premudi v treh urah. Na Premudi večerja pri Celestinu, kopenske in morske dobrote izpod peke v primernih količinah za vse udeležence.
V soboto zjutraj start proti Verudi. Zaradi pomanjkanja vetra je do cilja prijadralo le pet jadrnic, ostali smo prej prižgali motor.
Lani smo se borili za zmago, letos pa smo se (na najudobnejši jadrnici tega jadranja) vozili bolj zadaj, vendar občutek je enako dober in zmagovalci smo bili vsi udeleženci. Susak in Premuda sta v tem letnem času kot iz pravljice, edina fešta na tem jadranju pa itak traja od prvega do zadnjega dneva.
Naslednje leto spet.
Priporočam vsakomur, ki ga to res veseli.
P.S.: Obvezen je višji nivo jadralskega znanja, primerna jadrnica ter dobra osebna oprema (voda in zrak sta v tem letnem času mrzla).
Ni komentarjev:
Objavite komentar